Tema 5 Osebnostne motnje

Paranoidna

Paranoidna osebnostna motnja

Vzorec nezaupanja ali sumničavosti do znanih ali neznanih ljudi brez razloga.

Simptomi se običajno pojavijo v najstniških letih. 

• Težko se zaupa ljudem, celo prijateljem in družini; so hladni ali odmaknjeni.
• Preobčutljivost; nezmožnost sprejemanja kritike.
• V vsakdanjih situacijah in pogovorih prepozna grožnje in nevarnosti; težko se sprosti.
• Ne odpušča in goji zamere; vedno verjame, da ima prav. 

Shizoidna osebnostna motnja

Stalen vzorec odtujenosti od družbenih odnosov in splošnega nezanimanja zanje.

Omejen obseg čustev in nezavedanje, da je njihovo vedenje problematično.

Pogosto se razvije v najstniških letih.

• Težave pri vzpostavljanju tesnih odnosov z drugimi ljudmi.
• Želja po življenju brez vmešavanja drugih; raje so sami s svojimi mislimi.
• Ne doživljajo zadovoljstva pri številnih dejavnostih; malo jih zanima spolnost ali intimnost.
• Imajo težave v odnosih z drugimi ali pa so čustveno hladni, zadržani, odtujeni in odmaknjeni od drugih. 

Shizotipska osebnostna motnja

Stalen vzorec močnega nelagodja v tesnih odnosih in socialnih interakcijah.

Pri osebah s shizotipsko osebnostno motnjo se lahko pozneje razvije shizofrenija.

Razvije se v najstniških letih.

• Izkrivljeni pogledi na realnost, vraževerje in nenavadno vedenje.
• Vzpostavljanje tesnih odnosov je zelo težko.
• Rrazmišljanje in izražanje na načine, ki se drugim zdijo “nenavadni”.
• Verjamejo, da imajo “čarobne moči”, kot je branje misli, in čutijo napetost z drugimi, ki ne delijo teh prepričanj.
• V družabnih situacijah se počutijo zelo tesnobno in paranoično, težko vzpostavljajo odnose z drugimi.

Čustvena

Antisocialna osebnostna motnja (ASOM)

Osebe z ASOM so običajno manipulativne, prevarantske in nepremišljene ter jim ni mar za čustva drugih oseb.

Od občasnega negativnega vedenja do vztrajnega slabega vedenja.

Za psihopate velja, da imajo hudo obliko antisocialne osebnostne motnje, ki so imeli diagnozo motnje vedenja pred 15 letom starosti.

• Oseba se znajde v nevarnih ali tveganih situacijah, pogosto brez razmišljanja o posledicah zase ali za druge ljudi; se obnaša agresivno ali na način, ki je neprijeten za druge.
• Praviloma je v preteklosti oseba že naredila kaznivo dejanje, zlorabila psihoaktivne snovi in/ali ima moteče oziroma agresivno vedenje.
• Oseba se zlahka naveliča in deluje impulzivno – npr. težko dolgo zdrži na delovnem mestu.
• Za dosego želenega cilja bo naredila marsikaj, čeprav bo morda prizadela ljudi;
• Ima težave z empatijo – ne čuti ali ne pokaže občutka krivde ali kesanja zaradi slabega ravnanja z drugimi.

Mejna osebnostna motnja (MOM)

MOM vpliva na to, kako oseba razmišlja in čuti o sebi in drugih, ter povzroča težave v vsakdanjem življenju.

MOM se običajno začne v zgodnji odrasli dobi, vendar se lahko s starostjo izboljša. 

• Močan strah pred zapuščenostjo in osebe z MOM naredijo vse, da bi to preprečile, ali pa odrinejo ostale od sebe.
• Zelo močna čustva, ki se lahko hitro spreminjajo.
• Občutek brez smeri v življenju in sledenje drugim.
• Težave pri vzpostavljanju in ohranjanju odnosov ali prijateljstev.
• Impulzivne dejavnosti, ki so škodljive.
• Občutek osamljenosti, agresivnosti in težave pri obvladovanju agresije.
• Samomorilne misli, samopoškodovanje.
• Težave pri zaupanju drugim ljudem.
• Dodatne duševne težave, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, motnjami hranjenja, anksioznostjo in depresijo

Histrionična osebnostna motnja

Nestabilna čustvena motnja zaradi stalne potrebe po tem, da vas drugi opazijo.

Samopodoba je odvisna od zaznanih mnenj drugih, kar vodi v izkrivljeno samopodobo.

Običajno se pojavi v mladosti in je bolj izrazita pri ženskah, vzrok pa je lahko vedenje drugih, npr. družinskih članov.

• Se počutijo zelo neprijetno, če niso v središču pozornosti
• Imajo občutek, da morajo zabavati ljudi, nenehno iskati ali biti odvisni od odobravanja drugih
• sprejemajo nepremišljene odločitve
• Se dojemajo kot dramatični in pretirano čustveni
• Na njih zlahka vplivajo drugi
• Manipuliranje z drugimi z uporabo dobrih socialnih veščin

Narcistična osebnostna motnja

Ljudje imajo pretirano visoko mnenje o sebi in svoji pomembnosti za druge. 

• Menijo, da obstajajo posebni razlogi, zaradi katerih so drugi drugačni;
• Lažejo ali pretiravajo, da bi se prikazali kot boljši ali bolj zaslužni od drugih
• Imajo krhko samospoštovanje in se zanašajo na druge, da bodo prepoznali njihovo vrednost
• Se počutijo zavržene ali razburjene, če jih drugi ignorirajo in ne dobijo tistega, kar si po njihovem mnenju zaslužijo
• So ljubosumni na uspehe drugih ljudi ali jim jih zamerijo
• Postavljajo svoje potrebe nad potrebe drugih in zahtevajo, da tudi drugi ravnajo enako
• So videti sebični in nespoštljivi ali se ne zavedajo potreb drugih ljudi. 

Anksiozna

Izogibajoča osebnostna motnja

Izogibanje družabnim situacijam zaradi strahu pred zavrnitvijo in obsojanjem s strani drugih.

Stalni občutki živčnosti in strahu; kronični občutki neustreznosti; velika občutljivost na negativno oceno drugih 

• Sramežljivost, videz “nerodnosti„
• Nenehno skrbijo, da jih bodo drugi zasmehovali ali osramotili, da jih bodo “odkrili” in zavrnili
• Se izogibajo odnosom, prijateljstvom in intimnosti, ker se bojijo zavrnitve
• Se počutijo osamljene in izolirane ter manjvredne v primerjavi z drugimi
• Ne želijo poskusiti novih dejavnosti, ker se bojijo, da se bodo osramotili
• Pričakujejo neodobravanje in kritiko ter so nanju zelo občutljivi

Odvisnostna osebnostna motnja

Nezmožnost in strah pred samoto ter pretirana potreba po oskrbi, ki lahko povzroči, da ste “prikupni” ali “potrebni”.

Lahko se pojavi v mladosti in se nadaljuje v odrasli dobi, pri čemer se odvisnost od staršev/družine preusmeri na prijatelje.

• Nezmožnost odločanja o osnovnih stvareh, na primer o tem, kaj jesti ali kaj obleči, brez pomoči ali navodil drugih
• Drugi morajo prevzeti odgovornost za več področij njihovega življenja
• Pristajajo na stvari, za katere menijo, da so napačne ali jim niso všeč, da bi se izognili samoti
• Ne želijo ali se bojijo, da bi bili prepuščeni sami sebi
• Nizka samozavest
• Dojemanje drugih kot veliko bolj sposobnih od sebe
• Nezmožnost samostojnih misli in mnenj, razen če so enaka mislim in mnenjem drugih ljudi

Obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja (OCPD)

Značilen je izjemen red, urejenost, perfekcionizem in nadzor, od čiščenja do delovnih dejavnosti, ne glede na vpliv na druge.

• Vse mora biti urejeno in pod nadzorom.
• Postavljajo nerealno visoke standarde zase in za druge
• Mislijo, da je njihov način najboljši način delovanja
• Skrbi jih, da boste vi ali drugi delali napake
• Se počutijo zelo zaskrbljeni, če stvari niso “popolne”
• Neprilagodljivi