Tema 4 Spoprijemanje z OCD, motečim vedenjem in nesocialnimi motnjami ter stresom

Jezno ali nasilno vedenje:

• Veliko prijetnih, sicer dobro prilagojenih najstnikov z OCD postane zelo jeznih, ko jim preprečimo izvedbo obreda OCD. V nekaterih primerih lahko to privede do fizičnih spopadov med starši in najstnikom ali do uničevanja lastnine.
  

Kako se spoprijeti s težavami:

• Pomembno si je zapomniti, da je v veliki večini primerov jeza posledica strahu, tesnobe in frustracij, ne pa agresije. Vaš najstnik se preprosto počuti preobremenjenega in mu je zmanjkalo sredstev za obvladovanje.

Zavračanje pogovora o simptomih:

• Najstniki pogosto neradi delijo podrobnosti o svojem življenju s starši, pri najstnikih z OCD pa je ta skrivnostnost lahko še večja.
  

Kako se spoprijeti s težavami:

• Morda se boste morali sprijazniti s tem, da vaš najstnik z vami ne bo želel deliti narave svojih simptomov. V teh okoliščinah je pogosto najbolj koristna strategija spoštovanje njihove zasebnosti in zagotavljanje podpornega okolja brez obsojanja, če se odločijo, da se bodo razkrili.

Uporaba drog za obvladovanje težav:

• Neredko se zgodi, da mladostniki za obvladovanje simptomov OCD uporabljajo droge in alkohol, zlasti če simptome OCD spremlja tudi depresija.
  

Kako se spoprijeti s težavami:

• V teh okoliščinah je priporočljivo poiskati strokovno pomoč, saj gre lahko za zapleteno težavo, ki zahteva izkušnje usposobljenih strokovnjakov za duševno zdravje. V teh primerih sta najpomembnejša postavljanje trdnih meja doma, na primer prepoved uživanja drog/drog v hiši, in obvladovanje lastne ravni stresa.

Nadlegovanje:

• Na žalost so nekateri najstniki z OCD izpostavljeni psihičnemu in/ali fizičnemu ustrahovanju. To je lahko zelo stresno tako za starše kot za prizadetega najstnika in lahko vodi v depresijo. Depresija seveda poveča tveganje za samopoškodovalno vedenje, vključno s samomorom.
  

Kako se spoprijeti s težavami:

• Če se zavedate trpinčenja, je nujno, da vključite ustrezne strokovnjake na šoli vašega najstnika, vključno z ravnateljem, svetovalnim delavcem in otrokovim učiteljem. Vašega najstnika je treba naučiti veščin asertivnosti za ravnanje v takšnih situacijah, hkrati pa se mora počutiti varno in se s takšnimi težavami soočiti v podpornem okolju.

Spopadanje z motečim vedenjem in motnjami vedenja pri najstnikih je lahko izziv tako za najstnike kot za njihove skrbnike. Tukaj je nekaj nasvetov, ki vam bodo pomagali pri obvladovanju in reševanju teh težav:

Postavite jasna pričakovanja:

• Določite jasna pravila in pričakovanja glede vedenja doma. Prepričajte se, da so ta pravila dosledno sporočena in da jih razumejo vsi člani gospodinjstva.

Pozitivna spodbuda:

• Pohvalite in nagradite pozitivno vedenje. Spodbujajte dejanja, ki so v skladu z zastavljenimi pričakovanji. S tem lahko spodbudite bolj pozitivno vedenje v prihodnosti.

Ključna je doslednost:

• Pri odzivanju na vedenje bodite dosledni. To pomaga ustvariti občutek predvidljivosti, kar je lahko za najstnike pomirjujoče.

Izogibajte se sporom o moči:

• Skušajte se izogibati temu, da bi se z najstnikom spopadali za oblast. Namesto tega se osredotočite na skupno iskanje rešitev.

Aktivno poslušanje:

• Poslušajte najstnika, ne da bi ga obsojali. Razumevanje njegove perspektive lahko omogoči vpogled v osnovne težave.

Spodbujajte odprto komunikacijo:

• Ustvarite varno in odprto okolje, v katerem se lahko najstnik izrazi. Tako se bo lažje pogovarjal o svojih občutkih in skrbeh.

Otroci in odrasli se s stresnimi dejavniki soočajo v življenju. Te strategije lahko pomagajo obvladovati stres:

• Dobro spite. Spanje je bistvenega pomena za dobro telesno in čustveno počutje. Strokovnjaki priporočajo, da otroci, stari od 6 do 12 let, spijo devet do 12 ur na noč. Najstniki potrebujejo od osem do 10 ur spanja na noč. Spanje mora biti prednostna naloga, da bi obvladali stres. Za zaščito spanja omejite uporabo zaslonov ponoči in ne puščajte digitalnih naprav v spalnici.
• Telesna vadba. Telesna dejavnost je pomembno sredstvo za lajšanje stresa za ljudi vseh starosti.
• Pogovorite se. Pogovor o stresnih situacijah z zaupanja vredno odraslo osebo lahko otrokom in mladostnikom pomaga, da si stvari ogledajo s perspektive in najdejo rešitve. Vzemite si čas za zabavo in mir. Tako kot odrasli tudi otroci in najstniki potrebujejo čas za dejavnosti, ki jih veselijo, pa naj bo to nestrukturiran čas za igro z gradbenimi kockami ali neprekinjene ure za vadbo glasbe ali umetnosti. Medtem ko nekateri otroci uspešno prehajajo od ene dejavnosti k drugi, drugi potrebujejo več časa za počitek. Poiščite zdravo ravnovesje med priljubljenimi dejavnostmi in prostim časom.
• Pojdite ven. Preživljanje časa v naravi je učinkovit način za lajšanje stresa in izboljšanje splošnega počutja. Raziskovalci so ugotovili, da imajo ljudje, ki živijo na območjih z več zelenih površin, manj depresije, tesnobe in stresa. Pišite o tem. Raziskave so pokazale, da lahko pisno izražanje pomaga zmanjšati duševne stiske in izboljšati počutje. Nekatere raziskave so na primer pokazale, da lahko pisanje o pozitivnih občutkih, kot so stvari, za katere ste hvaležni ali na katere ste ponosni, ublaži simptome tesnobe in depresije.
• Naučite se čuječnosti. V študiji o pettedenskem programu usposabljanja za čuječnost za 13- do 18-letnike so raziskovalci ugotovili, da so najstniki, ki so se učili čuječnosti, doživljali bistveno manj duševnih stisk kot najstniki, ki se tega niso učili.

Prizemljitev s 5-4-3-2-1

• Vaja 5-4-3-2-1 najstnike ali ljudi katere koli starosti z vsemi čutili vrne v sedanji trenutek.

Opazujte ter povejte na glas ali v sebi:

• 5 stvari, ki jih lahko vidite (izberite barvo, na primer 5 modrih stvari).
• 4 občutki, ki jih lahko občutite (na primer hrbet ob stolu, hladen zrak na rokah)
• 3 zvoki, ki jih lahko slišite
• 2 stvari, ki jih lahko vonjate (ni nič narobe, če aktivno vonjate stvari, na primer pralni prašek na svojih oblačilih)
• 1 stvar, ki jo lahko okušate

Gibanje/telesna vadba

• Ponavljajoči se gibi pri vadbi lahko postanejo meditativni, če se jim popolnoma posvetimo. Pravzaprav lahko vsaka telesna dejavnost postane dejavnost zavedanja, če se je lotimo z zavestnim pristopom. Sprehodite se in opazujte vse okoli sebe: zvoke, temperaturo, občutek pri hoji, telesne občutke, naravo in znamenitosti območja.

Zavestno prehranjevanje

• Če želite izvajati miselno aktivnost, poskusite zavestno pojesti košček sadja ali sladkarije. Za začetek uporabite klementinko; opazujte barvo in teksturo sadeža; počasi ga olupite; vohajte. Vzemite en grižljaj in počasi preverite, kako je videti, ko ga jeste.