Tema 2 Vrste stigme
Poznamo dve vrsti stigme (Newport Academy, 2022):
- Družbena stigma / stigma javnosti: Družbena stigma se nanaša na negativen odnos in diskriminatorno vedenje do oseb s težavami v duševnem zdravju.
- Zaznana stigma / samostigma: Samostigma ali internalizirana stigma se nanaša na občutke sramu in samoobtoževanja, ki jih ponotranjijo osebe s težavami v duševnem zdravju. Z drugimi besedami, nanaša se na posameznikove občutke negativnega samoobtoževanja ali sovraštva do sebe, ki izhajajo iz tega, kako družba dojema težave z duševnim zdravjem.
Kot opisuje Garcez (2021, 34), je javna stigma “[…] rezultat dejanj družbe, ki sprejema predsodke proti skupini, medtem ko se internalizirana stigma pojavi, ko člani te skupine sprejmejo ta dejanja in obrnejo predsodke proti sebi.”
Kot omenjata Corrigan in Watson (2002) v svojem članku, se zdi, da “stigme o duševnih boleznih splošno javnost v zahodnem svetu zelo odobrava”, v drugih delih sveta pa so manj očitne. Zanimivo je tudi, da telesne bolezni niso tako stigmatizirane kot duševne bolezni, saj večinoma velja, da ljudje, ki se soočajo z duševnimi boleznimi, popolnoma obvladujejo svoj položaj in so si ga povzročili sami. Na splošno ni težko opaziti načinov, kako se stigmatizacija uporablja v javnosti. Javnost lahko ljudem s težavami z duševnim zdravjem ne pomaga, se jih izogiba ali jih izolira, v skrajnih primerih pa lahko uporabi prisilno zdravljenje.
Internalizirana stigma pa je proces, v katerem posamezniki s težavami z duševnim zdravjem ponotranjijo negativna stališča in prepričanja, kar lahko vodi v družbeno marginalizacijo, poslabšanje duševnega stanja in vse večjo zadržanost pri razpravljanju o svojih težavah.
