Duševno zdravje pri najstnikih je pomemben problem, saj prizadene velik del te starostne skupine. Mladostništvo je obdobje hitrih telesnih, čustvenih in družbenih sprememb, zaradi česar so najstniki še posebej izpostavljeni različnim izzivom na področju duševnega zdravja. Zgodnje prepoznavanje in obravnava teh stanj sta ključnega pomena za dobro počutje in razvoj najstnikov. Mladostništvo je edinstveno in formativno obdobje. Zaradi telesnih, čustvenih in družbenih sprememb, vključno z izpostavljenostjo revščini, zlorabi ali nasilju, so lahko mladostniki ranljivi za težave v duševnem zdravju. Zaščita mladostnikov pred nesrečami, spodbujanje socialno-čustvenega učenja in psihološkega blagostanja ter zagotavljanje dostopa do oskrbe duševnega zdravja so ključnega pomena za njihovo zdravje in dobro počutje v obdobju odraščanja in odraslosti.
Ocenjuje se, da ima po svetu vsak sedmi (14 %) mladostnik, star od 10 do 19 let, težave z duševnim zdravjem (1), ki pa so še vedno večinoma neprepoznane in nezdravljene.Mladostniki s težavami z duševnim zdravjem so še posebej izpostavljeni socialni izključenosti, diskriminaciji, stigmatizaciji (ki vpliva na pripravljenost poiskati pomoč), težavam pri izobraževanju, tveganemu vedenju, slabemu telesnemu zdravju in kršitvam človekovih pravic.
Mladostništvo je ključno obdobje za razvoj socialnih in čustvenih navad, ki so pomembne za dobro duševno počutje. Mednje spadajo zdrav način spanja, redna telesna vadba, razvijanje spretnosti obvladovanja, reševanja težav in medosebnih odnosov ter učenje obvladovanja čustev. Pomembna so zaščitna in podporna okolja v družini, šoli in širši skupnosti.
Na duševno zdravje vpliva več dejavnikov. Več kot je dejavnikov tveganja, ki so jim mladostniki izpostavljeni, večji je potencialni vpliv na njihovo duševno zdravje. Dejavniki, ki lahko prispevajo k stresu v mladostništvu, vključujejo izpostavljenost nesrečam, pritisk po prilagajanju vrstnikom in raziskovanje identitete. Vpliv medijev in spolne norme lahko še povečajo neskladje med mladostnikovo življenjsko resničnostjo in njegovimi predstavami ali željami za prihodnost. Drugi pomembni dejavniki so kakovost domačega življenja in odnosi z vrstniki. Nasilje (zlasti spolno nasilje in ustrahovanje), strogo starševstvo ter hude in socialno-ekonomske težave so priznana tveganja za duševno zdravje.
Nekateri mladostniki so zaradi življenjskih razmer, stigmatizacije, diskriminacije ali izključenosti ali pomanjkanja dostopa do kakovostne podpore in storitev izpostavljeni večjemu tveganju za duševno zdravje. To so mladostniki, ki živijo v humanitarnih in nestabilnih okoljih; mladostniki s kroničnimi boleznimi, motnjami avtističnega spektra, intelektualno oviranostjo ali drugim nevrološkim stanjem; noseči mladostniki, mladostniki starši ali tisti v zgodnjih ali prisilnih porokah; sirote in mladostniki iz manjšinskih etničnih ali spolnih okolij ali drugih diskriminiranih skupin.
ANKSIOZNOST
Priporočila za zdravljenje anksioznosti za najstnike se pri simptomih anksioznosti nekoliko razlikujejo od priporočil, ki so predpisana za odrasle. Ker se možgani najstnikov še razvijajo, se je najbolje izogibati zdravilom, kadar je to mogoče, in najprej preizkusiti nemedicinske tehnike za lajšanje tesnobe, vključno z:
Vadba je najpomembnejša dejavnost, ki jo lahko izvaja najstnik. Veliko najstnikov misli, da je zamisel o vadbi neumna, saj telesna pripravljenost ni ravno najstniški problem. Vendar pa vadba pomeni več kot le krepitev mišic. Pri njej se v možganih sproščajo tudi kemikalije, ki izboljšujejo razpoloženje in sproščenost, ter utrujajo mišice, kar zmanjšuje simptome tesnobe. Je eno najdragocenejših orodij za obvladovanje anksioznosti, ki ga lahko oseba vključi v svoje življenje.
Zdravo telo je pogosto ključ do bolj zdravega uma. Zdravo srce, pljuča in mišice zmanjšajo obremenitve, ki jih telesu povzroča tesnoba, in najstniku omogočajo, da se udobno udeležuje zdravih prostočasnih dejavnosti, ki zmanjšujejo stres, kot so tek, kolesarjenje, pohodništvo ali plavanje. Poleg tega zdravo telo izboljša samopodobo, ki je v najstniških letih zelo občutljiva.
Če najstniku damo vedeti, da je vreden in da lahko stori vse, kar si zamisli, mu pomagamo, da ohrani občutek lastne vrednosti, ko se zaradi nihanja razpoloženja in najstniške drame znajde v stiski. Tudi ko zaradi pomanjkanja presoje naredijo kakšno neumnost, jim je dobro biti čim bolj v oporo.
Tudi če se najstnikove želje in sanje zdijo nerazumne ali pretirane, imejte v mislih, da se logični in presojevalni centri v njegovih možganih še niso razvili. Bolj verjetno je, da bodo želeli storiti nasprotno od tega, kar ste jim rekli, kot da bi naredili nekaj, kar naključno odobravate. Takšen odnos bo omejil stres za najstnika, saj bo imel občutek, da ima nekoga na svoji strani, in tudi omejil napetosti v družinskih odnosih.
Meditacija je odličen način, da si najstniki vzamejo čas zase, in tudi metoda, s katero se naučijo disciplinirati svoj um in telo, da delujeta v njihovo korist in ne proti njim. Učenje tehnik nadzorovanega dihanja in sproščanja uma jim bo pomagalo pri obvladovanju vseh stresov, s katerimi se vsakodnevno soočajo, ter jim zagotovilo način pobega iz resničnosti brez drog in tveganja.
Iskanje kluba, ki bi se mu lahko pridružili, je dobra zamisel tudi za najstnike, ki se v družabnih situacijah ne počutijo najbolje. Klubi najstnikom omogočajo, da se ukvarjajo z dejavnostmi, ki jih navdušujejo, z ljudmi, ki imajo enake interese, namesto da bi jih silili, da se asimilirajo, da bi se družbeno vključili in imeli prijatelje. Imeti ljudi, s katerimi se lahko pogovarjate, in stvari, ki jih lahko počnete, pa naj gre za pletenje, branje, igranje šaha ali zaščito pravic živali, je zanesljiv način za lajšanje stresa ter spodbujanje pozitivnosti in ciljnosti.
Knjige za samopomoč so zasebnejši način iskanja pomoči, skupine pa ponujajo podporo vrstnikov, ki se soočajo s podobnimi izzivi. Te vrste virov lahko najstniku zagotovijo nasvete in filozofije, ki mu pomagajo, da se bolje spopade s simptomi tesnobe in prepreči, da bi tesnoba obvladovala njegovo življenje.
Simptomi depresije so lahko različno močni, vendar lahko spremembe v čustvovanju in vedenju vašega najstnika vključujejo naslednje primere:
Težko je razlikovati med vzponi in padci, ki so del najstništva, in najstniško depresijo. Pogovorite se z najstnikom. Poskusite ugotoviti, ali se vam zdi, da je sposoben obvladovati zahtevna čustva, ali pa se mu zdi, da ga življenje preplavlja.
Razložite najstniku depresijo: Primerjava depresije s telesno boleznijo, kot je sladkorna bolezen, lahko najstniku pomaga, da depresijo razume kot bolezen, razume njene simptome, dojame pomen zdravljenja in se ne počuti osamljenega ali nenormalnega. Starejši otroci in mladostniki so še posebej občutljivi na občutek drugačnosti ali neprimernosti. Pogovorite se z otrokom in ga spodbujajte, da postavlja vprašanja.
Primer: ” Depresija je duševna bolezen. Podobna je gripi in drugim boleznim, saj lahko povzroči utrujenost ali glavobol. Prav tako lahko vpliva na vaše razpoloženje in čustva. Zaradi nje ste lahko žalostni, osamljeni, razočarani, jezni ali prestrašeni.”
Najstnik bo bolj verjetno sodeloval pri zdravljenju, če bo imel vpliv na odločitve o zdravljenju, če bo razumel, čemu je zdravljenje namenjeno, in če bo vedel, kaj lahko pričakuje. Seveda ni vedno praktično dovoliti otroku, da sam načrtuje svoje zdravljenje, vendar mu lahko dovolite, da sprejme majhno odločitev (kot je dogovor o naslednjem obisku), kar mu lahko pomaga, da se počuti bolj nadzorovanega.
Primer: “Zdravilo morate jemati vsak dan in enkrat tedensko hoditi na terapijo, da se boste počutili bolje. S terapevtom se lahko zasebno pogovorite o tem, kako se počutite. Zaradi zdravila se boste morda počutili utrujene ali omotične, vendar naj bi to kmalu izginilo. Zato boste zdravnika obiskali enkrat na mesec. Vprašal vas bo, kako se počutite zaradi zdravila, in se prepričal, da vam zdravilo pomaga.”
Zaradi depresije se lahko najstniki umaknejo od prijateljev in družine, kar lahko poveča občutek žalosti, osamljenosti in izoliranosti. Podporni odnosi so bistveni za ljudi vseh starosti, vendar so še posebej pomembni za otroke z depresijo, ki se že počutijo osamljene ali izolirane.
Že en sam prijatelj ali odrasla oseba, ki vam je v oporo in s katero se lahko pogovorite, je lahko za vašega otroka zelo koristna. Izjavite svojo podporo in razpoložljivost ter spodbudite otroka, da se poveže ali ponovno poveže s prijatelji in deli svoja čustva.
Primer: “Vedno sem pripravljen, da se z vami pogovorim o vsem. Pomaga tudi pogovor s prijatelji. Pomembno je imeti ljudi, ki vas podpirajo in opogumljajo, na katere se lahko naslonite. Če se pogovarjate o svojih občutkih, je lahko težko obdobje nekoliko lažje. S katerim od svojih prijateljev bi se lahko pogovoril?”
Starejši otroci morda poznajo družbeno stigmo duševnih bolezni ali so slišali, da drugi govorijo žaljive besede o osebah z duševno boleznijo. Razmislite o tem, da bi z otrokom spregovorili o tem, da ne bi imel občutka, da mora skrivati ali se sramovati svoje diagnoze depresije.
Otroka opomnite, da ga ljudje morda ne razumejo ali so napačno obveščeni, vendar to ni razlog, da bi se sramoval ali počutil v zadregi. Najstniki naj tudi vedo, da je obveščanje ljudi o svoji diagnozi odvisno od njih samih, vendar to ni nekaj, kar bi jim bilo treba skrivati.
