Tema 1 Stres

Stres je odziv na zahtevne situacije, pritiske in čustva ter je večinoma negativen odziv. Stres je normalen in povzroča zaskrbljenost zaradi nečesa ali situacije, npr. denarja, odnosov ali družine.

Stres sam po sebi ni duševna bolezen, vendar lahko glede na to, kako se oseba z njim spopada, povzroči ali poslabša obstoječo duševno bolezen, kot sta anksioznost ali depresija, če se ga ne upošteva.

Ustvaril Meath Partnership v Canvi

Ni vsak stres slab. Ljudje lahko delajo bolje, kadar so pod pritiskom – temu pravimo evstres. Študentje lahko pogosto bolje delajo, ko je rok za oddajo ali ko se učijo za izpite, saj to deluje kot motivacija in občutek dosežka, ko je naloga opravljena.

Kako oseba obvladuje stres, je ključnega pomena za prebroditev stresnega obdobja ali epizode. Če se oseba zaveda sprožilcev, bo imela čas in priložnost, da si pred ali med potencialno stresnim obdobjem, npr. prihajajočimi izpiti, iskanjem zaposlitve ali razgovori, pripravi pozitivne mehanizme za spoprijemanje, kot so družabne dejavnosti ali telesna vadba.

Simptomi stresa

Občutek stresa povzroča več telesnih simptomov: povišan srčni utrip, tresenje ali živčnost, razdražljivost, nezmožnost sprostitve, nezmožnost spanja, pri nekaterih ljudeh pa se lahko pojavi v obliki razdraženega želodca ali prehlada.

Telesni odzivi na neposredno stresno situacijo so:

  • Spopad – agresiven odziv na stresno situacijo.
  • Beg – beg pred nevarnostjo.
  • Zmrznitev – nezmožnost premikanja, npr. zmrznitev na mestu.
  • Ustrežljivost – poskus ugajanja nekomu, da bi se izognili situaciji ali konfliktu.
Kaj se zgodi z našim telesom, ko smo pod stresom? 

Nadledvična žleza proizvaja adrenalin 

To pospeši srčni utrip in zviša krvni tlak. 

Nadledvična žleza proizvaja kortizol

To poveča količino glukoze v krvi in proizvodnjo energije. V daljših obdobjih stresa lahko te reakcije povzročijo bolezni in skrajšajo pričakovano življenjsko dobo.

Hipofiza proizvaja oksitocin 

Lahko obrne učinke stresa.