Tema 1 Opredelitev duševnega zdravja
“Naša vizija je svet, v katerem je duševno zdravje cenjeno, spodbujano in zaščiteno; v katerem se duševne bolezni preprečujejo; v katerem lahko vsakdo uveljavlja svoje človekove pravice in dostopa do cenovno dostopne in kakovostne oskrbe duševnega zdravja; in v katerem lahko vsakdo polno sodeluje v družbi brez stigme in diskriminacije.” Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), 2022
Namen tega modula je, da se na splošno seznanite z najpogostejšimi boleznimi duševnega zdravja, ki lahko prizadenejo mlade doma in v izobraževalnem okolju.
V njem boste našli tudi informacije o tem, kako je pandemija Covid-19 vplivala na duševno zdravje mladih.
Med tem učnim procesom je pomembno, da si zapomnite, da so stanja duševnega zdravja nekaj običajnega, česar ne smete stigmatizirati. Vaše zavedanje o simptomih in vzrokih bolezni duševnega zdravja pomeni, da lahko kot starš in/ali vzgojitelj prispevate h kakovosti življenja mladih.
Vzgojitelji imajo ključno vlogo za strokovnjake pri postavljanju uradne diagnoze bolezni duševnega zdravja glede na njihovo stalno vključenost in sodelovanje v življenju njihovih učencev od zgodnjega otroštva do mladostništva in odraslih na tretji stopnji izobraževanja.
Njihova vloga kot taka dopolnjuje vlogo staršev ter lahko podpira starše in otroka pri obvladovanju bolezni duševnega zdravja.
Težave oziroma stanja duševnega zdravja so opredeljene kot:
“duševne motnje in psihosocialne oviranosti ter druga duševna stanja, povezana s hudo stisko, oslabljenim delovanjem ali tveganjem za samopoškodovanje. Pri osebah s težavami v duševnem zdravju je večja verjetnost, da bodo doživljale nižje ravni duševnega blagostanja, vendar to ni vedno ali nujno.” SZO 2022
Pomembno je poudariti, da lahko ljudje z duševno boleznijo še vedno delujejo, če imajo podporo, diagnozo ali zdravila. Vendar je to odvisno od tega, ali oseba prizna, da ima težave, ali se simptomov zave sama ali pa jih opazijo drugi.
Duševno zdravje ne pomeni zgolj odsotnosti duševne bolezni – dobro duševno počutje je mogoče doseči tudi, če živimo z diagnosticirano duševno boleznijo. Nasprotno pa ima lahko oseba, ki nima diagnosticirane duševne bolezni, še vedno slabo duševno počutje.
Duševno stanje ali duševno zdravje osebe neposredno vpliva na misli in vedenje na vseh področjih življenja: v odnosih, na poklicnem/delovnem področju, pri izobraževanju, v vsakdanjem življenju, pri denarju, samospoštovanju, komunikaciji – v bistvu na to, kako živimo svoje življenje. Duševno zdravje vsakega posameznika se razlikuje od duševnega zdravja drugih, saj se vsi ne odzivamo na enak način, prav tako pa tudi rezultati niso enaki.
Ko ljudje pomislijo na izraz duševno zdravje, ga večinoma razumejo v negativnem smislu, v resnici pa se nanaša na zdravje dela našega telesa, ki zahteva skrb in pozornost tako kot preostali del telesa.
Izraz ” težave z duševnim zdravjem” zajema zelo širok nabor težav z duševnim zdravjem, ki vplivajo na misli, čustva, vedenje in odnose z drugimi, kar vpliva na to, kako se odzivamo na stres in se z njim spopadamo, na odnose z drugimi in na odločitve, ki jih sprejemamo, bodisi pozitivne ali negativne.
Zgodnji opozorilni znaki težav z duševnim zdravjem
- Izguba zanimanja za dejavnosti, ki so jih prej opravljali z družino in/ali prijatelji.
- Slabši uspeh v šoli brez očitne razlage.
- Povečana raven tesnobe, občutek izčrpanosti in nemira.
- Izoliranost in nepripravljenost na druženje.
- Spremembe apetita, kot so izpuščanje obrokov ali prenajedanje.
- Spremembe v zaznavanju, na primer slišijo ali vidijo stvari, ki jih drugi ne vidijo.
- Samopoškodovalno vedenje: znaki ureznin ali modric na običajnih delih telesa.
- Zmanjšana ali povečana spolna želja/promiskuiteta.
- Povečano izostajanje od pouka.
- Neizvajanje domačih nalog, izguba zanimanja za sodelovanje pri pouku.
- Spremembe v vedenju, npr. moteče ali agresivno vedenje do staršev in učiteljev.